Fasadni omet predstavlja zaključno plast vsake fasade ter prav le-ta zagotavlja prijeten in svež videz stavbe, ne glede na to, ali gre za stanovanjske enote ali poslovne prostore.

Zato je treba k izbiri fasadnega ometa pristopiti s posebno skrbnostjo in z obvezno pomočjo strokovnjaka, ki bo opozoril na številne tehnične značilnosti in prednosti.

S pomočjo tega bloga vam bomo poskušali približati nekatere lastnosti fasadnih ometov in opozoriti na njihove medsebojne razlike glede na sestavo, granulacijo, vodoodbojnost in paroprepustnost. Predstavili vam bomo tudi terminologijo »zaribane« in »zaglajene« strukture fasadnih ometov, medtem ko se bomo sklicevali tudi na vremenske razmere, pod katerimi je zaželeno nanašanje fasadnega ometa.

Vrste fasadnih ometov

Vrsta fasadnega ometa je odvisna od podlage, iz katere je izdelan. Obstaja pet vrst fasadnih ometov. To so: 1) akrilni, 2) silikatni, 3) silikonski, 4) silikat-silikonski in 5) mineralni (apneno-cementni). Ključna razlika med njima je v prepustnosti hlapov, elastičnosti, odpornosti proti umazaniji ter tudi v vrsti podlage, na katero se nanašajo.

Pred izbiro fasadnega ometa je treba preveriti, ali se pri fasadnem sistemu uporablja toplotnoizolacijska plošča iz stiropora, grafitnega stiropora, kamene volne ali gre za steno iz termo blokov ali steno, narejeno po načelu »sendvič stena« oziroma »steno iz polne opeke«, saj niso vse vrste fasadnih ometov primerne za vsako podlago. Podlaga, na katero se nanese fasadni omet, mora biti trdna, čista, suha in prevlečena s temeljnim premazom.

Pomembno je omeniti, da se temeljni premaz, toplotnoizolacijska plošča in okrasni fasadni omet medsebojno usklajujejo glede na njihove lastnosti paroprepustnosti.

V naši gradbeni industriji se akrilni fasadni omet večinoma uporablja za fasade družinskih hiš in drugih stavb. V domači praksi se uporablja v 60 % do 80 % primerov s kontaktno fasado s stiroporom.

Kadar govorimo o silikatnih, silikonskih ali silikatno-silikonskih ometih, jih nanašamo na kontaktne fasade, kjer se kamena volna uporablja kot toplotno izolacijska plošča. Če je fasada izdelana iz termo bloka ali gre za »sendvič steno«, se priporočajo fasadni ometi na osnovi silikata ali na mineralni osnovi.

Granulacija, estetika in poraba

Z vidika tehničnih značilnosti ne obstajajo bistvene razlike med fasadnimi ometi različnih granulacij. Ključna razlika je v postopku gradnje in porabi materialov, oziroma ceni.

Najpogostejša granulacija je 1,5 mm, kar pomeni najboljše razmerje med ceno, porabo in kakovostjo. Velike granulacije 2,5 ali 3,0 mm je lažje vgraditi in boljše prikrivajo neravnine na fasadi. Večja granulacija zrn zahteva tudi večjo porabo materiala (kg/m²). Poleg tega se večja granulacija zaradi hrapavosti hitreje tudi umaže.

Z vidika estetike večja granulacija dekorativnega fasadnega ometa (2,0 mm) daje bolj hrapav in rustikalen videz fasade, medtem ko fina granulacija (1,0 mm) doseže učinek izjemno gladke površine.

Kar zadeva barvno paleto, so fasadni ometi lahko obarvani v široko paleto odtenkov. Na fasadi je priporočljivo uporabiti svetlejše tone. Za to obstajajo racionalni razlogi. Temnejše barve absorbirajo več toplotne energije kot svetlejše barve. Posledično lahko to povzroči velike napetosti na fasadnem ometu med ogrevanjem in hlajenjem ter nastanek razpok na fasadi.

Zato morate pri izbiri fasadnega ometa upoštevati vrednost jakosti svetlobe, ki je označena z »Y« in je izražena na barvni karti proizvajalca.

»Zaribani« vs. »Ful«

Fasadni omet ima lahko dve osnovni strukturi. To sta: 1) »razmazana« ali »privita« površina in 2) »polna« ali »zglajena« površina, izbira ene ali druge strukture pa je odvisna od osebnih estetskih preferenc.

Pomembno je vedeti, da razlika v strukturi ne pomeni razlike v kakovosti. Zato imata fasadni omet »zariban« in »ful« enake lastnosti, navedene v tehničnem listu proizvajalca. Ključna razlika je v videzu površine, kjer je »zaribana« struktura bolj groba kot struktura »ful«, ki je gladka.

Doseganje želene strukture poteka med izvedbo fasadnih del, medtem ko fasadni omet še ni popolnoma suh. Za to fasadno tehniko se uporablja kovinska ali plastična gladilka.

Vodoodbojnost in paroprepustnost

Voda in para sta najpogostejša vzroka poškodb fasade. Vodoodbojnost je sposobnost materiala, da ne absorbira vode v vseh njenih agregatnih stanjih (dež, sneg ali zmrzal) in preprečuje njen prodor v druge plasti fasadnega sistema.

Po drugi strani pa je paropropustnost sposobnost materiala, da v notranjosti prostora prepušča hlape iz smeri »znotraj navzven«. Ta dejavnik omogoča fasadi, da »diha«. Ko je paropropustnost na visoki ravni, v prostorih ni kondenzacije vlage in zato ni pogojev za nastanek plesni na stenah, kar omogoča zdravo in kakovostno mikroklimo.

Akrilni fasadni ometi imajo najnižjo paroprepustnost, silikonski ali silikatni fasadni ometi pa imajo veliko večjo paropropustnost.

Kdaj je pravi čas za vgradnjo?

Vgradnja fasadnega ometa je priporočljiva zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko so vremenske razmere za delo optimalne.

Ekstremne vremenske razmere, kot so visoka vlažnost zraka, neposredna sončna svetloba, dež, močan veter in nizke temperature, lahko znatno podaljšajo čas vezave ometa. V takšnih razmerah odsvetujemo njegovo vgradnjo, ker se lahko končni fasadni sloj prehitro posuši, namoči v vodi ali odpade s stene.

V poletnih mesecih je zaželeno vgraditi fasadni omet ali v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah, ko je temperaturno območje od + 5 °C do + 30 °C na tisti strani stavbe, ki je v senci.

Za podrobnejše informacije je priporočljivo, da se posvetujete s strokovnjakom iz oddelka za Tehnično podporo podjetja Bekament, da dobite vse potrebne informacije za tehnično pravilno uporabo zaključnega fasadnega ometa znotraj toplotno izolacijskega fasadnega sistema, ki ga vgrajujete.

Za katere izdelke se odločiti?

Podjetje BEKAMENT kot regionalni vodja v proizvodnji materialov za zaključna dela v gradbeništvu najvišje kakovosti ima široko paleto zaključnih fasadnih ometov, ki so del Bekathermovega portfelja visoko kakovostnih izdelkov za zunanje stene in toplotno izolacijo.

Tudi fasadni ometi predstavljajo enega izmed sestavnih delov toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov, ki se ponujajo znotraj dane kategorije ter zagotavljajo dolgoročno in zanesljivo zaščito poslovnih in stanovanjskih stavb. Energijska učinkovitost sistema Bekatherm zmanjšuje stroške in pozitivno vpliva na okolje, medtem ko vrhunska kakovost, potrjena s certifikatom ETA, zagotavlja do 25 let garancije.

Več o celotni ponudbi izdelkov kategorije Bekatherm in značilnostih rešitev toplotni izolacijskih sistemov najdete na https://www.bekament.com/bekatherm/#, lahko pa si ogledate tudi izobraževalni video material (tutorial), ki na praktičen način prikazuje postopek pravilne vgradnje toplotne izolacije, torej profesionalne uporabe vsakega posameznega sestavnega dela sistemske rešitve, izdelkov in orodij, uporabljenih med postopkom.

 

 

Ko gre za ponudbo fasadnih ometov Bekatherm, se v nadaljevanju lahko seznanite z značilnostmi nekaterih izmed njih in katerih formulacija vključuje različne podlage:

 

Ali bi radi izvedeli več? Za dodatne informacije o fasadnih sistemih, cenah in načinih namestitve se lahko obrnete na ekipo strokovne tehnične podpore Bekament po e-pošti na tehnicka.podrska@bekament.com

Vabimo vas, da na naših družbenih omrežjih Facebook/Instagram delite, kakšne so po vašem mnenju prednosti kakovostne fasade?

Ali Vam je besedilo všeč? Delite ga s svojimi prijatelji.